V novih stavbah pogosto pričakujemo stabilno notranjo klimo, saj sodobni materiali in napredne rešitve ustvarijo prijetno bivalno okolje. Kljub temu se v zgodnjih fazah uporabe pogosto pojavlja vlaga, ki preseneti številne lastnike.
Razlogi za tovrstne pojave izhajajo iz narave gradbenih procesov, vgrajenih materialov ter dinamike sušenja, ki se nadaljuje še mesece po zaključku del. V novih prostorih se vlaga ujame v konstrukcijske elemente, zrak pa se kljub rednemu prezračevanju ne stabilizira.
1. Preostala vlaga v gradbenih materialih
V novih stavbah ostane precej vlage, saj materiali sproščajo vodo še dolgo po tem, ko so videti stabilni in suhi. Beton, ometi in izravnalne mase zadržijo veliko količino vode, ki se postopoma sprošča v notranji zrak skozi daljše časovno obdobje. Posledično se vlaga zazna v vsakodnevnih razmerah, čeprav se prezračevanje zdi ustrezno in dovolj pogosto.
Na stopnjo preostale vlage vplivajo razmere med gradnjo ter način sušenja, zato velja priporočilo za spremljanje vlažnosti zraka in oceno, ali so potrebni dodatni postopki. V tej fazi se pogosto omenja razvoj rešitev za podporo, med katerimi se znajde tudi razvlaževanje zraka za stabilizacijo bivalnega okolja.
2. Tesna gradnja brez dovolj izmenjave zraka
Sodobne stavbe imajo visoko stopnjo zrakotesnosti, kar izboljša energetsko učinkovitost, vendar omeji naravni pretok zraka. Redno odpiranje oken omogoča zgolj kratkotrajno izmenjavo zraka, saj se vlažen zrak po zaprtju hitro kopiči na istem mestu. Tako prezračevanje ne doseže želene stabilizacije, saj zrak ostaja nasičen z vlago iz globljih plasti konstrukcije.
Pri tem ne gre za napako v načrtovanju, temveč za značilnost sodobnih konstrukcij, ki zahtevajo bolj premišljen pristop k uravnavanju vlage in prezračevanju. Z ustreznim razumevanjem nastavitev in pravočasno uporabo tehničnih rešitev preprečimo težave, ki se pojavljajo v prvem letu po vselitvi.
3. Prehitra vselitev po zaključku del
Novozgrajeni ali prenovljeni prostori potrebujejo čas za stabilizacijo, saj se vlaga iz materialov sprošča tudi po zaključenih delih. Vselitev takoj po adaptaciji povzroči dodatno obremenitev. V prostoru se namreč zadržuje več vlage iz bivalnih dejavnosti, materialov in opreme.
Takšna kombinacija upočasni naravni proces sušenja in ustvarja pogoje za pojav težav v prvih mesecih uporabe. Vseljeni prostori so pogosto intenzivneje ogrevani, kar vpliva na hitrejšo sprostitev globlje zadržane vlage. Brez ustrezne podpore pri prezračevanju se proces umiri šele čez daljše obdobje. V tej fazi je koristno spremljati odziv površin ter vnesti prilagoditve v dnevni ritem, da se zmanjša obremenitev sten in drugih konstrukcijskih elementov.
4. Vpliv dodatnih elementov in notranje opreme
Razporeditev pohištva, število tekstilnih elementov ter vgradnja dodatnih rešitev vplivajo na kroženje zraka in posredno na hitrost sušenja. Večje omare ob zunanjih stenah ustvarjajo območja, kjer zrak zastaja in se vlaga kopiči, kar upočasni sušenje površin. Podobno se zgodi, kadar se v prostor namesti preveč težkih tkanin ali dodatkov, ki zaprejo prehode za normalen pretok zraka.
Pri dodatnih ureditvah prostora, denimo s senčili ali komarniki, je smiselno izbrati postopke, ki ne omejujejo gibanja zraka. Posebna pozornost velja za notranja senčila, saj vplivajo na mikroklimo ob okenskih odprtinah in preoblikujejo tok zraka med ogrevanjem ali prezračevanjem. Z upoštevanjem teh dejavnikov zmanjšamo tveganje za nastanek vlažnih točk ter ohranimo stabilnejše bivalno okolje.
Komentiranje je onemogočeno.