Ogrevanje na les ostaja ena izmed najbolj razširjenih rešitev za hiše in druge objekte, predvsem zaradi dostopnosti goriva, prijetne toplote ter občutka energetske neodvisnosti. V zadnjih letih se vse več pozornosti namenja sodobnim sistemom, pri katerih poraba drv ni več tako velika, izkoristek pa je občutno boljši kot pri starejših pečeh.
Med naprednejše načine ogrevanja sodi uplinjevanje lesa, pri katerem se energija iz lesa izkoristi precej bolj učinkovito. Takšen način delovanja temelji na nadzorovanem zgorevanju lesnega plina, ki nastane med segrevanjem drv v posebni komori. Temperatura zgorevanja dosega višje vrednosti, zato nastane manj saj, manj dima in manj neizgorelih delcev.
Kaj pomeni uplinjevanje lesa?
Pri uplinjevanju lesa ne gre zgolj za navadno kurjenje drv, temveč za proces, pri katerem les pod vplivom visoke temperature sprošča pline. Ti plini nato preidejo v drugo zgorevalno območje, kjer zgorijo pri zelo visokih temperaturah. Takšen način delovanja omogoča precej višji izkoristek energije, obenem pa zmanjša količino neizgorelih ostankov in gostega dima iz dimnika.
V običajnih pečeh velik del energije uide skozi dimnik skupaj z dimnimi plini, pri uplinjevalnih sistemih pa se toplota bolje izkoristi znotraj same naprave. Zrak potuje skozi natančno določene poti, zgorevanje pa nadzorujejo ventilatorji in regulacija temperature. Zaradi tega postane ogrevanje bolj enakomerno, poraba drv pa precej bolj racionalna tudi med hladnejšimi zimskimi dnevi.
Zakaj imajo uplinjevalni kotli višji izkoristek?
Sodobni uplinjevalni sistemi delujejo pri precej višjih temperaturah kot stare peči na drva, zato nastane manj saj in katranskih oblog. Les zgori bolj temeljito, energija pa ostane v ogrevalnem sistemu namesto v dimnih plinih. Takšen način delovanja prinaša več toplote iz enake količine drv, kar uporabniki opazijo pri nižji porabi goriva skozi celotno kurilno sezono.
Pomemben vpliv imajo velikost kurišča, način regulacije zraka, kakovost izdelave ter povezava s hranilnikom toplote. Na slovenskem trgu v tem segmentu vsekakor ne gre spregledati podjetja Gipo d.o.o. (Biodom) in njihove ponudbe ogrevalnih sistemov z višjimi izkoristki in bolj nadzorovanim zgorevanjem. Pri izbiri sistema za ogrevanje preverimo, kateri je najboljši uplinjevalni kotel na drva glede na velikost objekta, porabo energije in način uporabe skozi kurilno sezono.
Kakšna drva so primerna za uplinjevanje?
Za pravilno delovanje uplinjevalnega sistema morajo biti drva dovolj suha, saj vlažen les zmanjšuje temperaturo zgorevanja in povzroča več dima. Priporočena vlažnost lesa znaša približno med petnajst in dvajset odstotkov. Premalo sušen les povzroča slabši izkoristek, več saj v dimniku ter večjo obremenitev celotnega ogrevalnega sistema.
Pomembna ostaja tudi izbira vrste lesa, saj trši les oddaja več energije in gori dlje časa. Bukev, hrast in gaber sodijo med najbolj cenjene izbire za takšno obliko ogrevanja. Drva morajo biti pravilno shranjena v zračnem in suhem prostoru, kjer se med skladiščenjem ne nabira vlaga.
Prednosti sodobnega ogrevanja z uplinjevanjem
Sodobni sistemi uporabnikom prinašajo boljši nadzor nad ogrevanjem, manj dela pri nalaganju drv ter precej bolj čisto zgorevanje. Temperatura v prostorih postane bolj stabilna, obenem pa se zmanjša količina pepela in saj. Takšno ogrevanje je prijetnejše tudi zaradi manj izrazitega vonja po dimu v okolici hiše in okoli dimniškega sistema.
Veliko uplinjevalnih kotlov danes deluje skupaj s hranilniki toplote, kar pomeni bolj enakomerno oddajanje energije skozi daljše časovno obdobje. Ogrevalni sistem tako ne potrebuje stalnega nalaganja drv, toplota pa ostaja na voljo tudi več ur po končanem zgorevanju.
Komentiranje je onemogočeno.